Kratek življenjepis:

Sebastjan Popelar je rojen 4. aprila 1981 v Celju. Že v osnovni šoli se je udeležil nekaj likovnih taborov, ter na nekaj likovnih natečajih prejel knjižno nagrado. V dijaških leti se je začel ukvarjati z risanjem intenzivneje. Začel je z osvajanjem portreta in figure v suhih tehnikah, kasneje pa z oljem in akrilom zaključil tri številčne sklope abstraktnih oz. bolje izraženo nadrealističnih slik. Zanimata ga tudi fotografija in pisanje, zato ni presenetil z gledališko predstavo in fotografsko razstavo o klovnih. Aktiven pa je tudi v ustvarjanju iz keramike, zato v prihodnje ni izključena razstava »keramičnih slik«, ki pa jih lahko opazovalec vidi kot plošče miz, kot le dodatek nekemu prostoru ali pa res zgolj kot slike.

Sebastjan živi in ustvarja v Zg. Mladetičah.

http://www.unikatnadarila.si/

 

Slika je misel.
Misel je vredna posluha.

Slika je beseda.
Beseda je pesem.
Pesem je vredna posluha.

Slika je vredna ogleda. Vredna je postanka. Sploh, če je le delček celote. Če je le kamenček v mozaiku.

 

Moja likovna pot se je začela z risanjem v skicirko. Nadaljeval sem s portreti ter figurami in se navdušil za likovno izražanje.

»SLIKE PO SKLOPIH« govorijo. Govorijo, če jim prisluhneš. Niti ne rabiš odgovarjat. Le poigraš se s simboli, ki jih slika nudi. Primerjaš jih s prejšnjim »delom« in ostaneš v pričakovanju kaj ti bo ponudilo naslednje »delo«. Tako na koncu zaključiš zgodbo, v kateri si tudi Ti, spoštovani bralec. Sklopa slik Osebna dezorientacija in Klovnomanija vsebujeta poleg slikovnega materiala tudi zbirki misli ZAVEDANJE (Osebna dezorientacija) in pa KLOVNOMANIJA (Klovnomanija).


Tiste slike - »MOJA OSTALA DELA« te ne silijo v razmišljanje. Tam sliko opazuješ le kot dokončano delo, končni izdelek. Opazna je pestrost likovnih motivov, kot tudi barvitost tehnik. Občutiš lahko sproščujoč pridih, če sliki s povsem realističnimi motivi priliješ le malo fantastike.

»VRBE« pa so »nastale« povsem spontano. Sama ideja o opletenih vrbah je sploh ideja brata Damjana Popelarja. Posodil mi je motiv.
Z vrbami sem se zbližal že kot udeleženec projekta z opletanjem vrb in se kasneje z njimi izrazil še v – svojem - likovnem jeziku.
Sklop vsebuje šestnajst risb. Vsak letni čas predstavljajo po štiri risbe. Zimska idila na eni od risb je bila navdih za razglednico kraja Šentrupert na Dolenjskem.


Fotografije iz sklopa »PARADA KLOVNOV«, so dokument, kako razpredene so niti umetniškega izražanja. Ni pomemben način izražanja. Lahko je poezija, fotografija, risba ali slika… V vsakem primeru se izražaš, nekaj želiš povedati, sporočaš. O sami zgodbi je skoraj nesmiselno razlagati, saj jo je skoraj identično doživel tudi kritik, g. Marijan Jesenovec.


Prvi »MOZAIK« sem bil skoraj prisiljen narediti, ko sem opremljal stanovanje. Navdušil me je! Prav takoj sta me navdušila spontanost izdelovanja mozaika in pa igra barv. Lahko jih vidim kot mizne plošče ali pa jim preprosto dodaš okvir in jih obesiš kot sliko. Predhodno definiraš barve, vzorec in dimenzijo in se vprašanje, da »unikat« ne bi ugajal prostoru, preprosto razblini. Če ga vidiš kot mizno ploščo, mu naknadno dodaš primerno podnožje, ki stilno ustreza želenemu prostoru.
 

Umetnost je kot vse, začaran krog. Vedno nove muze, ideje…Vedno nova vprašanja brez odgovorov. Prevladuje retorika, moč in padec , moč in padec… In spet je kot srčni utrip, prepojen z žlahtno krvjo.