PARADA KLOVNOV klikni na sliko za povečavo Simptom realnosti Preganjana pikapolonica Pričakovanje Davek Spomin Groza Nov dan, nov začetek, čas na dlani, ki ga ni izkoristil še nihče Upanje Propad modre kocke 1 Propad modre kocke 2 Moja neusmiljenost Brezčasje, obdobje med modro kocko in klovnom Številka Številka Številka Številka/1 Številka/2 Številka/3 Številka Številka Številka Številka Številka Številka Slutnja Eksplozija Dobrodošli v nedefinirani dimenziji Ptička za spomin na življenje Vaš prvi dvom Preobrazba v bogomolko     Bolečina Kako se znebiti simptoma? Šaman     KRITIK O PARADI KLOVNOV Sebastjan Popelar je zelo zanimiv vsestransko usmerjen mlad ustvarjalec. Tokrat se predstavi kot fotograf. Verjetno bi pričakovali povsem drugačne fotografske zapise fotografa samouka. Vendar ne, pri Sebastjanu gre za komponiranje. Njegove fotografije so mozaični drobci celotne razstave, ki sama kot taka predstavlja kompozicijo. Osebno bi to fotografsko razstavo poimenoval »GENEZA«, če jo opazujemo s stališča avtorjevega osebnega stališča in tematiko, ki jo obdaja. Še na predhodni slikarski razstavi se spopade s podzavestnim poistovetenjem s krutostjo modernega časa, z absurdom. Tudi sedaj lahko podoživimo enaka občutja, vendar moramo vedeti, da gre tukaj za občuten premik, za prehod podzavestnega v zavestno. Še več, avtor predstavi kocko kot nekaj togega, uniformiranega, vpletenega v tradicijo nekega obdobja, časa, ki nas pogojuje. Sebastjan Popelar je to bazo dokončno doumel, jo predelal in pustil za seboj. Kocko je razstavil, razbil, uničil njeno moč vpetosti v kraj in čas svojega bivanja. Soočil se je z ničem in doumel, da je za obstoj »tistega nekaj« pogoj prav nič. Avtor ni obvisel tam nekje znotraj niča, ker porodilo se je spoznanje absurda vsakdana in slutnja nekaj prihodnjega, nekaj novega, nekaj kar je vredno življenja. To nam nazorno pripoveduje serija klovnov in prav tu se prikaže avtorjevo doživetje prehoda iz podzavestnega v zavestno. Še več, poraja se neka nova amorfna masa, nekaj kar se tvori, nekaj gnetljivega, tisto kar se je nekoč spočelo in bo nekoč rojeno. To je geneza. Sebastjanovo fotografsko sporočilo ima močno nadrealistično bazo preko katere navezuje dialog z naključnim opazovalcem. Umetnost je bila vedno dialoško usmerjena. V tem je tudi njena moč in trajnost avtorjevega sporočila. S tankočutnim sledenjem svoje zastavljene poti bo Sebastjan Popelar vsekakor globoko posegel v likovni prostor našega časa. Še nekaj o avtorjevi fotografski tehniki. Sebastjan Popelar se pri fotografiranju ne poslužuje nikakršnih dobrin modernega časa, ki služijo marsikateremu fotografu za doseganje optičnih občutkov pri naključnem opazovalcu. Pri njem je fotografija vedno dokumentacija nekega momenta, predstavljene instalacije pa so dokument avtorjevega stvarnega dela. Prav to dejstvo pa je njegov moč.   Marijan Jesenovec, 2003       Nazaj na Sebastjan Popelar                Sebastjan Popelar © 2008